This image is available from the Večer website under the reference number 510551.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
Dieses slowenische Werk ist gemeinfrei im Ursprungsland und den Vereinigten Staaten von Amerika, weil die Urheberrechte nach dem jugoslawischen Urheberrechtsgesetz von 1978 ausgelaufen sind. Dieses Gesetz garantiert Urheberrecht 50 Jahre nach dem Tod des Urhebers bzw. 25 Jahre nach der Publikation bei Fotos und Kunstwerken. Dies trifft auf Werke zu, welche bereits gemeinfrei oder vor dem 29. April 1995, dem URAA-Datum, publiziert wurden, zu.
Auf dieses Werk trifft eines der folgenden Kriterien zu:
a) ein Werk mit bekannter Urheberschaft; der Urheber starb vor dem 1. Januar 1945
b) ein anonymes Werk wurde vor dem 1. Januar 1945 publiziert
c) eine Fotografie oder ein Kunstwerk wurde vor dem 1. Januar 1970 veröffentlicht
Beachte, dass andere Werke 70 Jahre nach dem Tod des Urhebers oder bei anonymen Werken 70 Jahre nach der Veröffentlichung gemeinfrei werden. In diesem Fall nutze bitte {{PD-old-70}}.
Diese Datei enthält weitere Informationen (beispielsweise Exif-Metadaten), die in der Regel von der Digitalkamera oder dem verwendeten Scanner stammen. Durch nachträgliche Bearbeitung der Originaldatei können einige Details verändert worden sein.
Fotograf
Večer arhiv
Bildtitel
10. oktober 1961, Jeruzalem: Prišel je najlepši čas, praznik Slovenskih goric in Prlekije, Haloz, Dolenjske in Goriških brd, praznik vseh tistih, ki so skozi vse leto z ljubeznijo negovali žlahtno trto, se zaskrbljeno ozirali v nebo in ljubkovali s pogledom rumene, rdeče in črne jagode pod zelenimi, narezljanimi listi. To je čas, ko se čez gorice razlije rdečo-rumena barva in ko preplavi lepota jeseni deželo s svojo radodarno roko. Čas, ko zadrhte srca vinogradnikov v velikem pričakovanju in ko se ob prvi preši sprosti skozi vse leto zadrževani globoki vzdih. Vse oči se tedaj upro v vago, ki meri sladkorno stopnjo. Samo vaga bo odločila, ta majhna napravica, ki utegne nameriti samo 14 maliganov, lahko pa tudi dvajset in še več. Tako lepa je trta v času trgatve, da ob pogledu nanjo zbledi spomin na trud in znoj in na dolge ure trdnega dela. Vsaj letos je taka, bogato obložena z žlahtnimi jagodami,polna vriskajočega veselja, sladka in lepljiva in z opojnostjo prepojena. Lahko so letos veselo nasmejana lica vinogradnikov. Trta že dolgo ni bila tako radodarna, sploh pa ne poslednja leta. Kot da bi se letos hotela oddolžiti za lani storjeno krivico, ko je bila letina bolj kisla. Po deset in več kilogramov grozdja naberejo pridne roke beric na posameznih trsih. Pütarji si bodo letos pošteno ogulili ramena. Škafi beric se tako hitro polnijo, da se vsak čas razleže čez gorice nestrpen ženski glas: Püta! Pütarji hite. Ne dovolijo, da bi jih ženske priganjale. In tako se v odgovoroglasi ob ropotanju lesa, na katerega pütarji zarezujejo število püt, po notranjosti püte gromek poziv: Grozdje! Potem hite beravke. Vesel pogovor za hip zastane, škafi se spraznijo in tekma se nadaljuje. Naj se ogulijo ramena, naj teče znoj. V tem delu je sedaj vsa radost in vse bogastvo vsega leta. Sedaj je važno, da teče mošt, tako sladek, da se ti ustnice zlepijo, ko ga poskusiš. Jaz